Dan mladosti Logo izletniška kmetija Na koncu vasi

Dear visitor! You can view web pages also in your language using a translator. Click on (top left)

Mokrišča


jedilnik: SlavnostniMenu3

Šampanjec z jagodami / Obloženi kruhki / Goveja juha / Gobova juha / Česnova juha / Goveji zrezki / Ocvrt polnjen piščančji file / Vinogradniški zrezek / Zapečen krompir / Ajdovi rezanci / Sezonska solata /

Bogat menu primeren za posebne slavnostne dogodke... oglej si jedilnik


Mokrišča [ Seznam ]

Mokrišča

Mokrišče

je področje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča razširjenost rastlinskega in vodnega življenja, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.

Vsak inštitut, država ali organizacija, ki se ukvarja z mokrišči ima običajno svojo lastno definicijo.

Wetlands International pravi: Mokrišča so območja na katerih voda prekriva zemljo (prst) ali pa je voda prisotna v zgornji plasti zemlje ali na površju zemlje. Voda je lahko prisotna tudi v koreninskem predelu rastlin. Prisotna je lahko vse leto ali pa le ob določenih periodah.

Ramsarska konvencija podaja za mokrišče naslednjo razlago: Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda je sladka, polslana ali slana, vključno z območji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov.

Vrste mokrišč

Mokrišča se razlikujejo po rastlinstvu, živalstvu in funkciji. Razvrstitev mokrišč je zapletena zaradi njihovega prehodnega značaja, različnih tipov mokrišč in njihovega poimenovanja. Poznamo različne tipe mokrišč, med njimi:

  • močvirja (visoko šašje, trstičevje, jelševje, močvirja ob vodotokih in stoječih vodah): Drava od Maribora do Središča ob Dravi, poplavna ravnica Mure, Ljubljansko barje, Krakovski gozd, mokrišča ob Spodnji Savi z dobravo in Jovsi, kraško porečje Ljubljanice, Čezsoški prodi in Vrbulje;
  • barja;
  • poplavna območja rek – Šturmovci ob Dravi;
  • rečne mrtvice – raven svet neposredno ob strugi reke (npr. mrtvica in rečni otok) – mrtvice na Muri in Dravi, Lahinja (Nerajski Lugi);
  • izlivi rek – področja kjer se reke izlivajo v morje in se sladka voda spreminja v slano (npr: rečne delte, blatna obala ob oseki in slano močvirje);
  • kraška polja – Cerkniško jezero;
  • nizka barja – Bloke, Zelenci;
  • visoka barja – pokljuška in pohorska barja (Lovrenško barje), barja na Jelovici;
  • poplavni gozdovi – poplavni gozd in mrtvice od reki Muri;
  • mokrotni travniki;
  • plitva jezera – področja s stalno ali nestalno vodo z nizkim pretokom (npr. ribnik, slano jezero in kratersko jezero);
    mlake;
  • ribniki – Podvinci;
  • kali;
  • z vodo zalite gramoznice;
  • peskokopi;
  • glinokopi;
  • pa tudi območja obalnega pasu – področja med kopnim in odprtim morjem na katerih ni vpliva rek (npr. obalni pas, mangrove in koralni grebeni)
  • soline – Sečoveljske soline, Strunjanske soline, Škocjanski zatok;
  • brakična in t. i. polslana mokrišča.

So lahko naravnega ali antropogenega nastanka.


Funkcija mokrišča

  • Naravni vodni zbiralnik: mokrišča, poleg tega da napajajo podtalnico, napajajo tudi vodonosnike, reke in jezera, ali pa obratno – mokrišča se napajajo iz rek in jezer.
  • Preprečuje poplave: večina poplav v urbanih predelih je posledica uničevanja mokrišč, ki so jih nadomestile neprepustne asfaltne površine (npr. ceste in parkirne površine). Mokrišča so kot velike naravne spužve, ki ujamejo površinsko odtekajoče vode in jih počasi oddajajo, s čimer preprečijo velika nihanja nivoja vode.
  • Blagodejno vplivajo na okoliško mikroklimo: mokrišča z izhlapevanjem vode s površin blažijo sušo in poleti hladijo okolico.
  • Čisti vodo: bogata vegetacija mokrišč omogoča odlaganje strupenih snovi in prekomerne količine hranil, ki jih človek sprošča v okolje.
  • Delujejo kot naravne čistilne naprave, vendar z omejenimi zmogljivostmi.
  • Je vir dobrin: ob preudarni rabi so mokrišča, ki sezonsko poplavljajo vir rib, lesa, krme, kmetijskih pridelkov.
  • Ima estetsko funkcijo: poleg raznolikosti življenja so mokrišča idealna mesta za opazovanje narave in sprostitev.
  • Ima izobraževalno funkcijo: mokrišča so idealen prostor za raziskave in izobraževanje, ozaveščanje o pomenu ohranjanja narave in širšega okolja.
  • Je življenjsko okolje tudi redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst: Zaradi hidrološke dinamike in značilnosti okolja so številna mokrišča zibelka biodiverzitete.

Rastlinstvo in živalstvo

Mokrišča ponujajo rastlinam najrazličnejša posebna rastišča. Mnoge vodne ali močvirske rastline imajo gobasta stebla in liste, ki prenašajo zračni kisik v korenine in jim omogočajo dihanje. Pri nekaterih zgradba listov omogoča plavanje na vodi. Rastline težko vsrkavajo slano vodo, zato vsaj občasno živijo tako rekoč v sušnih razmerah. Med rastlinami na obrobju potokov in jezer nekatere držijo pokonci olesenela stebla, zato jih ne moti kratkotrajno nihanje vodne gladine. Najznačilnejše rastline v mokriščih so trsje, šasi, rogozi, ločje itd.

V vodnatih mokriščih živi veliko rib, dvoživk in nevretenčarjev, ki so hrana za druge živali, zlasti za vodne ptice. V mokriščih živi veliko vrst plazilcev, med njimi krokodili, aligatorji in sladkovodne želve in kač. Med sesalci se jih je veliko prilagodilo mokriščem, zlasti med glodavci: na primer bobri, pižmovke, nutrije in kapibare. Med večjimi rastlinojedci pa lahko najdemo povodnega konja in vodnega bivola.

vir: Wikipedia

 

Več kot tisočglava množica na pot ob reki Muri

Pod okriljem Javnega zavoda zavoda Krajinski park Goričko so Svetovni dan mokrišč obeležili že z 21. Pohodom ob mejni Muri s štartom v medžimurskem Podturnu.

Okoli tisoč pohodnikov se je odločilo, da bo prijetno nedeljo izkoristilo za desetkilometrski pohod ob Svetovnem dnevu mokrišč, ki ga obeležujemo po celem svetu. Pohod je potekal ob mejni reki Muri, po slovenski in hrvaški strani, udeležilo se ga je pa tudi veliko Slovencev, saj je med organizatorji Krajinski park Goričko, skupaj z Medžimursko prirodo in avstrijsko Blauracke.

Vir: sobotainfo, 2. Februar 2020

Mokrišča med najbolj ogroženimi tudi pri nas

Mokrišča so življenjska okolja, na katerih občasno ali stalno zastaja voda, kot so barja, poplavne ravnice rek in obmorske lagune. Kot so poudarili v generalnem sekretariatu ramsarske konvencije, na območju mokrišč živi ali se razmnožuje 40 odstotkov vseh živalskih in rastlinskih vrst, piše STA.

Kljub zavedanju, kako pomembno vlogo imajo, jih človek še vedno uničuje in spreminja. V zadnjih 300 letih je uničil več kot 87 odstotkov mokrišč po svetu. V Sloveniji so mokrišča ohranjena na obali, ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah.

A tudi v Sloveniji so med najbolj ogroženimi ekosistemi. Letošnji svetovni dan mokrišč izpostavlja vlogo teh ekosistemov za biotsko raznovrstnost. Mokrišča so dinamična življenjska okolja, kjer zaradi obilice hranil uspevajo številne rastlinske in živalske vrste. Niso pa pomembna le za živali in rastline, temveč tudi za ljudi, še poročajo na STA.

rubrika: Lokalno 11.02.2020
Na koncu vasi

Suzana KOLBL

Na naši družinski kmetiji preizkusite dobrote Prlekije, ki jih dopolnimo z vrhunskimi domačimi vini.
Popeljemo vas na ogled znamenitosti, ter priporočimo aktivnosti v prelepi Prlekiji oz. Pomurju.


041 / 340-589

POUDARIMO
Spust po reki MURI

organizirano za skupine

izleti po Prlekiji in Prekmurju
izleti Pomurje

spoznajte lepote Pomurja

Praznovanja

za vašo skupino, obletnice, poroke, obhajila, izleti,..

Vinska kraljica SLO

v letu 2015 - iz naše kmetije Na koncu vasi