Vinska klet se nahaja v občini Lendava, na osamljenem otoku na nadmorski višini 240 metrov v Lendavskih goricah, ki jih od Mure ločujejo številni trajni vinogradniški nasadi, poplavne njive, travniki, pašniki ter nižinski gozdovi. Vinogradi so v prisojnih legah katastrskih občin Pince, Dolina, Čentiba, Lendavske Gorice, Dolgovaške Gorice, Žitkovci, Dobrovnik, Kobilje in Strehovci. V zaselku Ujtamás ali Novi Tomaž se nahaja vrsta zaščitenih lesenih vinskih kleti, ki dajejo slikovit pečat pokrajini in so prepoznavni element prekmurskega vinogradništva.
Zaselek Novi Tomaž je del vinorodne dežele Podravje, natančneje prekmurskega vinorodnega okoliša, ki ga sestavljata podokoliša Goričko in Lendavske gorice. Te so posebnost v slovenskem vinogradniškem prostoru, saj gre za območje strnjenih kompleksov vinogradov, ki se zaradi močno razdrobljene kmečke posesti pojavljajo v dolgih, ozkih pasovih in se proti vrhu navadno zaključijo z vinsko kletjo. Obcestno naselje vinskih kleti ustvarja zaključeno celoto, ki ustvarja vtis vikend naselja, a so te počitniške hišice največkrat povezane z vinogradi in jih lastniki koristijo priložnostno, ob trgatvi, torej gre vendarle za gospodarska poslopja.
Vinska klet s številko 355 se nahaja v južnem delu, ob samem vhodu v naselje. Je pritlično, nizko, leseno gospodarsko poslopje, zasnovano v obliki podolgovatega pravokotnika. Stene so iz kladne konstrukcije tesanih brun, ki so na vogalih povezane z lesenimi klini. Poslopje je deloma ometano z ilo. Ostrešje je izvedeno v konstrukciji trapezastega povezja. Somerna dvokapna streha s čopoma je v celoti krita s slamo. Smer slemena je severovzhod-jugozahod. Zatrep na stranskem pročelju, ki je obrnjen proti cesti, je obit. Na strehi je opečnat dimnik. Klet je bila zgrajena leta 1904. Prešnica ni ohranjena.
Za območje Lendavskih Goric so bile značilne manjše parcele, kjer so stale enocelične kleti, kjer je vhodni prostor navadno bil brez stropa, da so lahko v njem prešali in kuhali na odprtem ognjišču. Iz t.i. prešnice se je prišlo v »ižo«, na drugi strani pa je bil hlev za eno žival, z izhodom na dvorišče. Podkletene vinske kleti so bile redkost.
Skupina starih kleti v Novem Tomažu je pomemben gospodarski spomenik in pričevalec ustvarjalnosti ljudskega stavbarstva na področju vinogradništva in vinske kulture, zato se v različnih načrtih poskuša le-ta ohraniti oziroma prenoviti. Namreč na mestu nekaterih starih kleti so že nastala novejša poslopja, ki posegajo v videz krajine in spreminjajo prvotno namembnost ter funkcijo teh gospodarskih poslopij. Leta 1978 je Zavod za spomeniško varstvo Maribor v sodelovanju z arhitektom Bogdanom Reichenbergom izdelal sanacijski načrt za naselje, s katerim so skušali pokazati primer vzornega ravnanja z dediščino.