Za skupine

SPUST po MURI, znamenitosti Prlekije in kulinarika pri nas

Praznovanja

birme, rojstni dnevi, drugo - posebaj za vas

Kolesarjenje

z zemljevidi po ravninah Pomurja

Vinska kraljica SLO

iz turistične kmetije Na koncu vasi

140 let od prvega slovenskega tabora

Vpis:Suzana KOLBL /

Opisne besede: 9 avgust 1868, slovenski tabor, tabori, zgodovina slovenskega naroda, plebiscitarna odloèitev za združitev slovenskega narodnega ozemlja


Vir: VEÈER

V Ljutomeru stekle priprave na praznovanje 140-letnice I. slovenskega tabora


Foto: (Miha Šoštariè)
Sršenov log v Ljutomeru, kjer je bil 9. avgusta 1868 prvi slovenski tabor

"Ljutomerèani so lahko ponosni, da so prav oni doloèeni, da zaèno politiène mitinge, in kako žalostno je, da bo Kranjska, osrednja slovenska dežela, v politiènem pogledu zaostajala za njimi, ki so na najskrajnejši in izpostavljeni postaji Slovenije," je leta 1868, ko se je v Ljutomeru pripravljal prvi slovenski tabor, pisalo v tedanjem Triglavu. V Ljutomeru so na dogodke iz preteklosti ponosni, o èemer prièajo tudi priprave na praznovanje visokega jubileja, ki je pretekel od tega velikega in pomembnega politiènega dogodka za Slovence. Prihodnje leto bo namreè minilo natanko 140 let od prvega slovenskega tabora, ki je bil 9. avgusta 1868 v Sršenovem logu oziroma parku ob sedanjem Domu starejših obèanov v Ljutomeru. Na julijski seji obèinskega sveta so svetniki soglasno potrdili predlog župana Franca Jurše, da se prihodnje leto proglasi kot leto I. slovenskega tabora v Ljutomeru, ustanovljen pa je bil že tudi pripravljalni odbor za izvedbo vseh aktivnosti ob praznovanju tega visokega jubileja. Župan in direktorica obèinske uprave Darja Hrga sta že opravila razgovor z državnim sekretarjem v kabinetu predsednika vlade Republike Slovenije in predsednikom koordinacijskega odbora za državne proslave Aleksandrom Zornom, katerega sta seznanila z dogodkom ter predlagala vkljuèitev v državno financiranje in sodelovanje države pri realizaciji programa. Poleg finanènih sredstev v Ljutomeru tudi prièakujejo, da se bodo proslave udeležili najvišji predstavniki države; iz politiènega, družbenega in tudi gospodarskega sveta.

Zgodovina:
Slovenski tabori zanesljivo sodijo med najpomembnejše in najbolj pozitivne dogodke v celotni slovenski zgodovini. Slovenski narod se je na taborih, lahko reèemo, da kar na nek naèin plebiscitarno odloèili za združitev slovenskega narodnega ozemlja v Zedinjeno Slovenijo in s tem podprl prvi slovenski politièni program.

Tabori
Vir: HERVARDI-TABORI
(slovensko taborsko gibanje 1868 – 1871)

»Mladoslovenci« so bili prvi, ki so dojeli, da je nujno potrebno narodno prebuditi najštevilènejši slovenski družbeni sloj – kmete (veè kot 80% takratnega prebivalstva). Svojo narodno politiko so zato zavestno naslonili nanje. Med mladoslovenci so prevladovali odvetniki, notarji, zdravniki in pozneje še èasnikarji – Valentin Zarnik, Josip Vošnjak, Josip Jurèiè, Fran Levstik, Radoslav Razlag, Anton Tomšiè, Matija Prelog in drugi. Podprli so jih tudi domoljubno usmerjeni duhovniki kot npr. Davorin Trstenjak, Anton Klemenèiè in Božidar Raiè. Veèina »mladoslovencev« je izhajala iz Štajerske, kjer so slovenski rodoljubi zavzeli nasploh radikalnejša stališèa, kot je to veljalo za slovenske rodoljube s Kranjskega.

Vabilo na prvi Ljutomerski tabor

»Še enkrat vam klièemo: na noge slovenski možje, èe vam še kaj za stare pravice mari!...Samo èe bomo iz vseh stanov združeni sklepali in sklenoli, potem bomo kaj dosegli, da nam bo boljše šlo, nego zdaj! Na noge toraj! Zdramimo se iz svojega tako rekoè mrtvaškega spanja! Pomagajmo si sami! Kajti ako si ne bomo sami pomagali, nam ne bo nihèe na tem svetu pomagal!« (Slovenski narod, iz vabila na prvi tabor v Ljutomeru, 01.08. 1868)