Za skupine

SPUST po MURI, znamenitosti Prlekije in kulinarika pri nas

Praznovanja

birme, rojstni dnevi, drugo - posebaj za vas

Kolesarjenje

z zemljevidi po ravninah Pomurja

Vinska kraljica SLO

iz turistične kmetije Na koncu vasi

BUČNO OLJE in BUČE

Vpis:Jože (Suzana KOLBL) /

Opisne besede: olje, jedilno, kisline, omega-3, omega-6, omega-9


Vir: Finance
Toplo stiskano bučno olje najvišje kvalitete in čistoče lahko kupite tudi na naši izletniški kmetiji

BUČNO OLJE in BUČE

Medtem ko dobre učinke nekaterih olj poznamo že dolgo, je bilo bučno pri nas še pred kratkim značilno le za severovzhod Slovenije. V zadnjem času pa postaja vse bolj razširjeno po vsem svetu, kjer ga uporabljajo tako v solatah kot v sladicah.

Hladno stiskana jedilna rastlinska olja so nerafinirana olja, ki se pridobivajo izključno z mehanskim procesom brez uporabe toplote.

Največ bučnih semen pri nas še vedno pridelajo na severovzhodu Slovenije, na tem območju ga pogosto uporabljajo v solati, zdaj pa pridobiva svoj sloves tudi drugod. "Bučno olje postaja vedno bolj znano po vsem svetu. Vendar ne samo kot sestavina solate, temveč kot dodatek ali začimba k jedem nasploh. Vsekakor pa se v zadnjem času v vrhunski kulinariki uporablja predvsem pri sladicah.

Katera olja so najbolj zdrava

Po mnenju strokovnjaka je poleg bučnega olja zelo zdravo hladno stiskano sončnično olje. To olje je po vsebnosti hranilnih snovi in mineralov daleč pred vsemi. Upravičeno govorijo, da je sončnica čudežna roža. S sončničnim oljem lahko izvajamo tudi oljno terapijo, tako da vsako jutro na tešče v ustih nekaj minut žvrkljamo eno žličko hladno stiskanega sončničnega olja, nato pa ga izpljunemo. Tako si čistimo telo in preprečujemo nastanek različnih obolenj.
Po sestavi oziroma razmerju maščobnih kislin (omega-3, omega-6 in omega-9) pa prednjači olje industrijske konoplje. Gre za olje, ki ima med vsemi najboljše razmerje zgoraj omenjenih maščobnih kislin.

Dobro za zdravje

Tudi bučno olje ima nekatere zdravilne lastnosti. "Sodi med redka olja z maščobnimi kislinami omega-3, ki jih človeško telo nujno potrebuje za normalno delovanje. Bogato je tudi z delta-7-steroli, ki delujejo proti povečanju prostate," pojasnjuje sogovornik. "Poleg tega večkrat nenasičene maščobne kisline v sodelovanju z drugimi učinkovinami pozitivno vplivajo na presnavljanje holesterola, visoka vsebnost vitaminov in mineralnih snovi pa pomaga pri odvajanju vode in koristi živcem, krepi mišičje in vezivno tkivo ter na splošno normalizira celično presnovo. Ščiti nas tudi pred prostimi radikali in preprečuje predčasno staranje, motnje v krvnem obtoku, arteriosklerozne spremembe, težave s prostato. Zelo učinkovito je tudi pri zdravljenju opeklin in ozeblin.

Vroče in hladno stiskano

Bučno olje lahko pridelujejo s tradicionalnim ali vročim stiskanjem. "Pri tradicionalnem ali vročem stiskanju se semena najprej zmeljejo, nato se mešajo, pražijo in na koncu stisnejo. Tako pridobljeno olje ima značilno temno barvo, je gosto in ima značilen intenziven vonj. Pri hladnem stiskanju pa gre za povsem drugačen, poseben postopek, kjer se semena predhodno ne obdelujejo, temveč se v posebno stiskalnico vsipajo cela semena, iz katerih se iztisne olje. Temperatura kljub trenju in pritisku ne sme preseči 40 stopinj Celzija, ker le tako olje ohrani vse hranilne snovi, ki so v bučnih semenih, in svojo značilno aromo. Olje je zaradi postopka bolj svetle - rdečkaste barve, vonja skoraj nima, okus pa je skoraj enak okusu bučnih semen.

Primerno tudi za cvrtje

Bučno olje lahko uporabljamo za vse vrste jedi. Tudi za cvrtje, vendar ni priporočljivo uporabljati hladno stiskanega, ker ga tako uničimo. Tudi sicer se v kulinariki ne uporablja na veliko, saj pušča močan priokus po bučnih semenih, kar ni vsem všeč. Prenese pa tudi visoke temperature. Raziskava izpred dveh let dokazuje, da bučno olje sodi med olja, ki prenesejo najvišje temperature. Nekateri gostinci bučno olje uporabljajo tudi za pripravo rib. Vse je stvar okusa.

Članek je bil objavljen v reviji prilogi Club [+], september 2007

 


Vir: Večer - Kvadrati

BUČE

Jesenski plodovi

Buča - sadež šestih kontinentov

V jesenskih dneh so buče s svojo barvitostjo zagotovo med najbolj zanimivimi in privlačnimi plodovi narave. In ne le da so privlačne za oko, tudi izjemno uporabne so, saj jih lahko uporabljamo v kulinariki, naravnem zdravilstvu pa tudi v kozmetiki.



Velike oranžne buče so pri nas povezane s podeželjem in tradicijo.
Botanično sodijo buče skupaj s kumarami, melonami in lubenicami v družino bučnic (Cucurbitaceae), izvirajo pa iz tropskih in tudi subtropskih predelov našega planeta. Semena divjih vrst buč naj bi uživali že naši predniki pred 15 tisoč leti, medtem ko naj bi Indijanci z gojenjem buč ukvarjali že pred približno 6000 leti, znano pa je, da so jih zelo cenili tudi stari Grki, ki so buče častili kot božanstvo. Danes poznamo že več kot 800 sort buč, veliko jih je užitnih, nekatere pa so zgolj okrasne. Gojimo jih na vseh kontinentih z izjemo Antarktike, kar kaže na to, da so buče izjemno priljubljene in cenjene povsod po svetu.

Buče v kulinariki

Z bučami lahko na različne načine popestrimo jedilnik, saj so primerne za sladke in tudi slane jedi. Zagotovo pa je zanimivo vedeti tudi, kako so sadeže, ki jih nekateri uvrščajo med zelenjavo, drugi pa med sadje, pripravljali nekoč. Pita iz buč, kakršno so pripravljali ameriški Indijanci in po njihovem vzoru tudi prvi evropski priseljenci Nove celine, ni prav nič spominjala na današnje pite. Videti je bila namreč tako, da so v izdolbeno bučo nalili mleko, ki so mu primešali med in začimbe, ter bučo spekli na ognju.

Dandanes obstaja vrsta zanimivih receptov za pripravo jedilnih buč; lahko jih pečemo v pečici, jih nadevamo z mesom ali drugo zelenjavo, iz njih pripravimo juhe ali omake, jih paniramo, pečemo pite, zavitke, torte, kompote, pogače, cmoke, sladoled in še mnogo drugega. Nekaj zanimivih receptov za pripravo jedi iz buč lahko najdete tudi na spletni strani s kulinaričnimi recepti http://www.kulinarika.net. Sicer pa ne gre pozabiti, da so za začinjanje jedi zelo okusne tudi bučnice ali semena buč ter bučno olje, ki ga pridobivamo iz semen.


Buče pobiramo takrat, ko so zrele, in jih nato še najmanj deset dni pustimo na soncu, da se jim utrdi lupina.
Uporabnost plodov in semen

Razne kulture po svetu so že v davni preteklosti iz buč izdelovale posode, orodje, glasbila in okraske, Indijanci so iz posušenih trakov buč pletli tudi vreče. Meso buč so se nekoč uporabljali za odpravljanje črevesnih zajedavcev in kot naravno zdravilo, ki pomaga proti inkontinenci (uhajanje urina). Bučno olje naj bi pomagalo pri zdravljenju arterioskleroze, obenem pa naj bi bogata vsebnost karotenoidov pomagala pri preprečevanju različnih vrst raka, srčnih in nekaterih očesnih obolenjih. Poleg beljakovin, ogljikovih hidratov, številnih mineralov in vitaminov vsebuje meso buče kar 90 odstotkov vode. Energijska vrednost buče je zgolj 28 kcal na 100 g, kar pomeni, da je to izvrstna hrana za vse, ki želijo hujšati. Indijanke, Grkinje in Kitajke so že pred tisočletji uporabljale maske iz bučnih pripravkov, ki kožo učvrstijo in pomladijo, kar so ugotovile tudi naše babice, saj so imele najlepše roke prav v času trebljenja buč. In še droben napotek za uporabo olja iz bučnih semen: če v kad vode pred kopanjem primešate žlico olja, boste zagotovo navdušeni nad njegovim sproščujočim učinkom.

Pobiranje in skladiščenje

Letne buče, denimo cukinije, ki jih sejemo aprila v lončke in presadimo maja na vrt, pobiramo sproti, ko v dolžino merijo 20 do 30 cm. Zimske buče, ki jih sejemo od sredine maja do začetka junija, pobiramo od septembra do novembra.

Buče je treba pravilno pobirati in skladiščiti. Za spravilo pustimo plodove čim dalj časa na rastlini. Pod velike buče lahko že poleti podstavimo leseno desko ali drugo leseno ogrodje, da plodovi ob dežju ne bi ležali v blatu in začeli gniti zaradi zastajajoče vlage na tleh. Zrelo bučo prepoznamo po trdi lupini in po peclju, ki se začne sušiti. Poberemo jih pred prvim mrazom, pecelj pa naj bo čim daljši. Pobrane buče najmanj deset dni pustimo na soncu, da se lupina dodatno utrdi in bo tako najbolje preprečila izhlapevanje vode iz sadežev. Potem buče spravimo v klet, kjer jih utrjujemo še nadaljnje štiri dni pri temperaturi okrog 30 stopinj Celzija, nakar buče pospravimo v zračnem prostoru s temperaturo 10 stopinj in 95-odstotni vlažnosti zraka.


V jesenske aranžmaje lahko z bučami kombiniramo tudi okrasno zelje, amarant in cvetove hortenzije.
Če pa doma nimamo ustreznega skladiščnega prostora za buče, jih lahko sveže naribamo ali zrežemo na manjše kose, damo v vrečko in zamrznemo ter kasneje uporabimo za pripravo kakšne okusne jedi.

Bučni rekordi

Buče so izjemno priljubljene v kulinariki, kozmetiki (gotovo se kdo spomni, kako čiste in gladke roke dobimo, kadar trebimo buče) in naravni medicini. V mnogih državah po svetu potekajo najrazličnejša razstave in tekmovanja z bučami in vedno znova se na takšnih prireditvah postavljajo tudi rekordi. Tako je zagotovo zanimivo izvedeti, da je največja buča na svetu, ki jo je lani vzgojil Američan Ron Wallace, tehtala kar 683 kilogramov. S tako težko bučo bi lahko kmet nahranil ne le enega, temveč kar celo farmo prašičev! Poleg tega rekorda imajo Američani še enega, in to kulinaričnega. Pred dvema letoma so v Ohiu spekli bučno pito, ki je tehtala 918 kilogramov. Izjemno, ni kaj.

Besedilo in fotografije:



Dobro je vedeti...

Razstave buč po Sloveniji

Trenutno potekata pri nas dve veliki tradicionalni razstavi buč; prva je v Mozirskem gaju, kjer so iz več kot 12 ton buč postavili na ogled najrazličnejše vrste buč v izjemno zanimivih kombinacijah, in bo trajala vse do 7. oktobra, druga pa se pravkar odvija v Arboretumu Volčji Potok, kjer bodo buče na ogled do 13. oktobra, vmes pa pripravljajo še dva druga zanimiva dogodka: 29. septembra bosta Melita Miš in Andreja Pogačar Špenko v Arboretumu poskrbeli za praktičen prikaz uporabe buč v kulinariki, v soboto, 13. oktobra, pa bodo razstavo zaključili še z otroško delavnico barvanja in izrezovanja buč.

Zanimiva prireditev se obeta tudi v Središču ob Dravi; tamkajšnja oljarna 29. septembra prireja dan odprtih vrat, tako da si bo takrat mogoče ogledati proizvodnjo bučnega olja, poskrbljeno pa bo tudi za pestro kulinarično ponudbo najrazličnejših dobrot iz buč.

Jasna Marin