Za skupine

SPUST po MURI, znamenitosti Prlekije in kulinarika pri nas

Praznovanja

birme, rojstni dnevi, drugo - posebaj za vas

Kolesarjenje

z zemljevidi po ravninah Pomurja

Vinska kraljica SLO

iz turistične kmetije Na koncu vasi

CVEN - mogocna vas v Prlekiji

Vpis:Suzana KOLBL /

Opisne besede: cven, prlekija, kulinarika, konj, hipodrom, skedenj


CVEN leži v severo-vzhodni Slovenji. Je mogoèna vas v neposredni bližini mesta Ljutomer, na njegovi severo-vzhodni toèki, v osrèju Prlekije. V bližini so še kraji Banovci (termalno kopališèe), Razkrižje (meja s Hrvaško), kraja Krapje in Mota pa sodita v krajevno skupnost Cven. Lokacijsko leži na Spodnjem Murskem polju, v poreèju nekdanjega murskega rokava, na nadmorski višini 175m.

Knjiga Mirana Puconje Temelji preživljanja na Cvenu

Celotno ozemlje je izrazito ravninsko. Prst je lahka, rodovitna in dovolj humusna. Je tipièna panonska vas z znaèilno arhitekturo kmetije. Znaèilni so tipièni kmeèki domovi. Oblika kmetskega doma je vogel - v obliki èrke L, pri kateri »skedenj« tvori neke vrste kljuè. Sosedovo gospodarsko poslopje predstavlja nekako èetrto stranico doma. Vrtovi ležijo pred hišo, bolje reèeno med hišo in sosedovo hišo in so okrog in okrog ograjeni.

Cven je obcestna vas. Ob stièišèu treh smeri cest, iz smeri Ljutomera, Mote in Krapje je vaška kapelica. Glavni del se razteza med kapelo in šolo. Vas se omenja nekje od druge polovice 14. stoletja. Svoje ime je dobilo po grofu »ZWENK«.

Prostor, kjer je nekoè stal cvenski grad, se imenuje Kastelišèe. Znotraj kastelišèa so danes njive in travniki, okrog in okrog je obdano z jarkom, po katerem se vije Murica. Prav tako je bila z vodnim jarkom obdana tudi naselbina, kar se na koncih vrtov in sadovnjakov ponekod vidi še danes.

Vaške jame

Na Cvenu je bilo od nekdaj veèje število »vaških jam«oz. po domaèe »kamenšnic« . Iz njih so jemali gramoz.V njih je bilo tudi veliko rib in rakov. Danes je teh »jam« manj. Še vedno pa so v njih raki. Prav zaradi tega je šaljivi vaški grb RAKOVICA.

CVENSKA ŽREBARNA

Cven je daleè slovel po svojih konjskih dirkah. Na Cvenu so bile prve konjske dirke v Jugoslaviji in druge v Evropi. Prviè so se tu pojavile že leta 1875, ko se omenjajo » na cvenskih srenjskih pašnikih«. Od tod so se prestavile »na travnike« pri današnjem »novem Cvenu«, leta 1920 pa na posestvo Zadruge za vzrejo žrebet, kot reèejo Cvenarji »na žrebarno«, tudi na Cvenu. Dejstvo, da je bilo prvo dirkališèe na Cvenu in potem še toliko èasa, ni brez osnove. Povezano je z globoko zakoreninjenostjo cvenskih kmeèkih gospodinjstev v konjerejo. Velike cvenske kmetije so pri obdelavi zemlje zahtevale zdrave in hitre konje.

Konj je bila glavna pogonska sila, od njega je bila v precejšnji meri odvisna uspešnost kmetije. Èe je bil »vrt« slika gospodinje, potem so bili »konji« s svojim izgledom slika gospodarja in nenazadje celotne kmetije. Živeti s konjem je bil sestavni del naèina življenja. Kmeèki èlovek je imel do konja mnogo bolj emocionalen odnos, nenazadnje je bil njegov stalni spremljevalec- sodelavec v pravem pomenu besede. Nagnjenost k delu na Muskem polje je bila ena od glavnih, èe ne glavna vrednota.

KMETIJSKE ZADRUGE

Po drugi svetovni vojni so se zaèele ustanavljati »Kmetijske zadruge.« Veljalo je geslo: »Kmet, brez postopnega odpravljanja privatne lastnine in vsesplošnega podružbljanja, nima nobene perspektive,« po vzoru sovjetske nasilne kolektivizacije vasi." Viden rezultat v tej smeri je bila gradnja Zadru�nega doma na Cvenu prvega tovrstnega objekta v Sloveniji.

Zadružni dom

Skedenj

Ti èasi so za cvenskega kmeta bili zelo težki. Plaèevali so zelo velike davke, še posebno tisti, ki so se upirali vstopu v zadrugo. Èe niso zmogli plaèati, so prišli »izterjevalci«. Na smrt bolna mati- gospodinja , tako rekoè iz  smrtne postelje« in z rokami kvišku je prosila izterjevalce, naj ji pustijo vsaj neko malenkost. Zopet drugemu so naložili svinjo, ki je še kotila, za tovornjak pa privezali sejalnico, ki se je do Ljutomera vsa polomila. Odpeljali so jim vozove, konje, živino, ne da bi kdaj dobili kaj nazaj.

V Zadružnem domu se danes prirejajo kulturne prireditve, uporablja se tudi za športne aktivnosti in družabne prireditve, je pa tudi nema prièa težkih èasov cvenskega kmeta.

Èe predstavlja Zadružni dom veènamenski prostor, potem na kmeèkem dvorišèu to sigurno predstavlja skedenj. Vanj so kmetje spravljali stroje, orodja in tudi svoje pridelke, prav tako pa opravljali razna opravila (npr. kožühanje).Za dvorišèi se raztezajo sadovnjaki »ograd«. Skedenj stoji na meji med dvorišèem i ogradom. Ob cestah in poteh, bližnjicah do njiv, stezicah, ki jih marsikje danes veè ni, stojijo èisto majhne »kapelice«, postavljene ponavadi v spomin. Opominjajo nas na to življenje, tako hitro iztekajoèe se v èasu, okolje in velikokrat- sebe.To so ponavadi posebna družinska spominska obeležja.

KULINARIKA

Cven slovi tudi s svojo bogato kulinariko. Gospodinje s svojo izjemno spretnostjo znajo pripravljati najrazliènejše dobrote. Znaèilna jed te pokrajine je » meso iz tünke« , »zobl«(zaseka), ob praznikih in slovesnostih pa so posebej znani cvenski »kropci«( ajdova pogaèa).

Cvenska kulinarika

Obišèite nas in okusite z nami.

Ker pa je Cven obdan z okoliškimi vingradniškimi hribi, imajo kmetje tam tudi svoje vinograde. Ne manjka torej »žlahtne kaplice« raznovrstnih sort od kakovostnih do vrhunskih vin.

Doma, na kmetiji imamo pa seveda »brajde«, zato tudi domaèe rdeèe vino »klinton, jurko, ponekod tudi šmarnico.« Nekoè, v starih èasih, pa so pili zgolj »jabolènico«. Pozneje so se iz nje norèevali, danes pa je zelo iskana, saj se pravca redkost.